APDEJT.si

Finska gradi ograjo za zaščito pred Rusijo, ki se nahaja le meter od ruske meje. Finska radiotelevizija Yle poroča, da je ograja v Laplandiji na vzhodni meji skoraj dokončana, inšpekcija pa je predvidena za 9. december.

Finska gazeta Helsingin Sanomat poroča, da je Rusija s pomočjo mirovnega načrta ZDA za Ukrajino, ki vključuje prepoved vstopa Ukrajine v NATO, dosegla ponižanje zveze NATO v očeh sveta. Po mnenju gazete naj bi ZDA s tem dejanjem pomagale Rusiji.

Rusija je zavrnila vložek Evrope v mirovne predloge za Ukrajino in izrazila podporo prvotnemu 28-točkovnemu načrtu Donalda Trumpa. Ukrajinski uradniki so potrdili, da ta načrt ne obstaja več, medtem ko je Rusija dejala, da so spremembe v načrtu zanjo nesprejemljive. Svetovalec nekdanjega direktorja Cie je dejal, da Trumpov načrt pomeni, da bo Vladimir Putin dobil "vse, kar si želi".

ZDA, Ukrajina in Evropa so v Ženevi razpravljale o prenovljenem mirovnem načrtu za Ukrajino. Vendar pa je Rusija zavrnila evropski protipredlog, ki je kazal na možnost končanja vojne. Merz ne pričakuje preboja v Ukrajini ta teden. Analizirali so tudi ekonomsko situacijo Rusije v kontekstu vojne v Ukrajini.

Pekka Toveri je ostro zavrnil mirovni načrt Združenih držav Amerike, rekoč, da v letošnjem letu ni pričakovati podpisa nobenega sporazuma. Njegova izjava poudarja pesimizem glede možnosti za hitro rešitev konflikta.

Ruski mediji poročajo, da ameriški mirovni načrt predvideva, da Rusija prepusti zamrznjeno premoženje za obnovo Ukrajine, kar je za Rusijo sporno. Diplomati v Ženevi so poročali o napredku glede mirovnega okvira, medtem ko se je zgodil nov ruski napad z droni na Harkov. Evropske države pripravljajo protipredlog ameriškemu načrtu, ki bi bil bolj sprejemljiv za Kijev. Madžarski minister Sijarto je izjavil, da EU škoduje Ukrajini z zavračanjem ameriškega načrta. Ukrajinska delegacija se je vrnila iz Ženeve v Kijev.

ZDA in Ukrajina sta po pogovorih v Ženevi izrazili previdno pozitivne signale o napredku glede mirovnih pogajanj. Predsednik Zelenski je ocenil, da je pot od predlaganega Trumpovega načrta do "pravega miru" še dolga, vendar je pozdravil določen napredek. Trump pa je izrazil optimizem glede možnosti za dosego dogovora o končanju vojne v Ukrajini.

Finski predsednik Aleksander Stubb in italijanska premierka Giorgia Meloni sta odpotovala v Washington k ameriškemu voditelju Donaldu Trumpu. Po poročanju časnika Le Temps, ki se sklicuje na vire blizu finskega predsednika, naj bi se Stubb in Meloni srečala s Trumpom.

V Baltskem morju so se začele obsežne vojaške vaje držav Nata pod vodstvom finskih pomorskih sil. Vaje »Freezing Winds 25«, ki potekajo na južni obali Finske, v Arhipelaškem morju in Finskem zalivu, vključujejo okoli pet tisoč vojakov in 20 ladij iz več držav, med drugim iz Belgije, Danske, Estonije, Francije, Nemčije, Latvije, Litve, Nizozemske, Poljske in ZDA. Sodeluje tudi 1. stalna protiminska skupina Nata (SNMCMG1), pa tudi lovci, helikopterji in letala za pomorsko opazovanje.

Donald Trump je izrazil prepričanje, da bo Zelenski sprejel njegov mirovni načrt za Ukrajino, sicer ZDA ne bodo več podpirale Kijeva. Trump je s tem še povečal pritisk na ukrajinskega predsednika, da bi sprejel načrt, ki ga je predlagala njegova administracija.

Ukrajina si prizadeva obnoviti izmenjavo ujetnikov z Rusijo, pri čemer naj bi se domov vrnilo do 1200 ukrajinskih ujetnikov. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je potrdil, da potekajo priprave, pri čemer posredujeta Turčija in Združeni arabski emirati. Finski predsednik Alexander Stubb je opozoril, da je prekinitev ognja v letošnjem letu malo verjetna.

Finski predsednik Alexander Stubb je za Associated Press izjavil, da je premirje v Ukrajini malo verjetno pred pomladjo. Kljub korupcijskemu škandalu v Kijevu je pozval evropske zaveznike, naj ohranijo podporo Ukrajini.

Predsednik Stubb je za Yle izjavil, da mirovni predlog Združenih držav Amerike v sedanji obliki ne bo sprejet.

Nekdanji finski predsednik Sauli Niinistö, ki je dolgo časa vzdrževal stike s predsednikom Kremlja, Vladimirjem Putinom, poziva evropske voditelje k neposrednim pogovorom z Rusijo. Po ruski invaziji na Ukrajino je namreč popeljal Finsko v NATO.

Kremlj je ponovil, da ni uradno prejel ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino. Dokument naj bi Ukrajini predlagal prepustitev regij Doneck in Lugansk Rusiji. Ukrajinski predsednik Zelenski načrt zavrača in se pripravlja na predstavitev alternativ. Analiza razkriva, da ameriški načrt, ki ga spodbuja Donald Trump in naj bi bil usklajen z Rusijo, daje prednost ruskim zahtevam.

Finska zunanja ministrica Elina Valtonen meni, da Rusija ne kaže znakov resnične želje po končanju agresorske vojne v Ukrajini. Njena izjava sledi pobudi finskega predsednika Niinistöja za odprtje pogovorov z Rusijo, vendar Valtonen poudarja, da ne želi "pogovorov samo zaradi pogovorov".

Evropska komisija je zavrnila zmanjšanje števila ukrajinskih vojakov. V Ženevi so potekala srečanja med ameriškimi, evropskimi in ukrajinskimi uradniki glede Trumpovega mirovnega načrta, na katerih so bili prisotni Marco Rubio in Steve Witkoff. Nemčija in evropski zavezniki so zavrnili Trumpov načrt v trenutni obliki in poudarili potrebo po vključitvi Kijeva v dogovor.

Evropska unija je pripravila nasprotni predlog načrtu Donalda Trumpa za Ukrajino, ki poudarja pogajanja iz trenutne linije fronte, izvedbo volitev takoj po podpisu mirovnega sporazuma in ruske odškodnine. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izjavila, da mora biti osrednja vloga EU priznana v vsakem mirovnem načrtu za Ukrajino.

Ukrajinski predsednik Zelenski se je odzval na očitke Donalda Trumpa o pomanjkanju hvaležnosti Ukrajine za ameriško pomoč in izjavil, da je Ukrajina hvaležna Združenim državam Amerike in predsedniku Trumpu osebno za njihovo podporo v obrambi pred rusko agresijo. Trump je pred tem izrazil mnenje, da mu Ukrajina ne izkazuje dovolj hvaležnosti za pomoč.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da ima Rusija pravico soodločati pri oblikovanju mirovnega načrta za Ukrajino. Poudaril je, da so ZDA prejele pomembne informacije od Rusije glede ključnih vprašanj za rešitev konflikta in da je potrebno z Rusijo opraviti obsežno delo v okviru urejanja konflikta.

Ruski veleposlanik v Indiji, Denis Alipov, je izjavil, da bi se lahko vojna v Ukrajini končala že jutri, če bi bili Evropska unija in NATO pripravljeni na enakopraven dialog z Moskvo. To je izjavil med razpravo v New Delhiju o knjigi "Tisočletna vojna: Rusija in Zahod".

Rusija je zahtevala zavzetje mesta Kupjansk na vzhodu Ukrajine, vendar Kijev se zaenkrat še ni odzval. Bela hiša je zavrnila evropske pomisleke glede ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino in ga označila za dobrega tako za Rusijo kot za Ukrajino.

V Ženevi so potekali konstruktivni pogovori med ameriškimi, ukrajinskimi in evropskimi delegacijami glede posodobljenega mirovnega načrta za Ukrajino. Andrij Jermak je poročal o zelo dobrem napredku. Marco Rubio je poskušal pomiriti Kijev in evropske zaveznike glede ameriških namenov. Ameriški državni sekretar je omenil ogromen napredek med pogovori.

Svetovni voditelji, vključno s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo, francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, finskim predsednikom Aleksandrom Stubbom, nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem in premierji Združenega kraljestva, Italije, Španije in Nizozemske, so zavrnili spreminjanje meja Ukrajine s silo. Izrazili so podporo načelu nespremenljivosti meja. Hkrati je ameriški predsednik Donald Trump spodkopal prizadevanja Evropske unije za uporabo zamrznjenega ruskega premoženja v vrednosti 140 milijard evrov za financiranje Ukrajine.

Severne in baltske države Nata so namenile sredstva za nakup ameriškega orožja za Ukrajino v vrednosti 500 milijonov dolarjev, ki ga ta nujno potrebuje za obrambo pred Rusijo.

Evropske države so v Ženevi pripravile protipredlog ameriškemu mirovnemu načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Predsednik Zelenski je izrazil upanje, da bodo pogovori prinesli rezultate in ustavili prelivanje krvi.

Finske oblasti razmišljajo o delnem odprtju mejnih prehodov z Rusijo, vendar le na tistih območjih, kjer je promet povečan. Premier države, Petteri Orpo, je dopustil možnost delnega odprtja meje.

Zapakirana gotovina ameriške centralne banke, ljubezenske afere med ministri in tajni nakupi hiš v tujini so le del korupcijske zgodbe v Ukrajini, ki se odvija v ruskem jeziku. Dogajanje ponuja material za napet triler.

Evropska unija je zavrnila mirovni načrt za Ukrajino, ki ga je predlagala "evrotrojka" (Nemčija, Francija, Velika Britanija), in ga označila za neaktualnega. Po mnenju strokovnjakov naj bi Evropa s tem poskušala pridobiti čas, zato so predstavniki EU in Britanije razvili nasprotni načrt za ukrajinsko rešitev, ki predlaga teritorialna pogajanja.

Grška policija je zaradi obiska ukrajinskega predsednika Vladimirja Zelenskega prepovedala vsa zbiranja in proteste v središču Aten ter v okrožjih Filotei in Halandri. Kot razlog so navedli varnostne pomisleke.

Finski predsednik Alexander Stubb je izrazil dvom o možnosti premirja v Ukrajini v letošnjem letu. Kljub temu poudarja nujnost nadaljevanja pomoči Ukrajini, da bi ta lahko branila svojo suverenost in ozemeljsko celovitost.

Armando Mema, član finske nacionalno-konservativne stranke "Zavezništvo za svobodo", je ostro kritiziral finskega predsednika Alexandra Stubba zaradi njegove izjave o potrebi po vojaškem pritisku na Rusijo za rešitev ukrajinskega konflikta. Mema je citiral Stubbovo izjavo, da je treba Ukrajini zagotoviti orožje za napade na Rusijo in njeno vojaško industrijo, saj naj bi bil to ključ do rešitve konflikta.

V Kareliji v Rusiji je med načrtovanim vadbenim poletom strmoglavilo vojaško letalo Su-30. Oba pilota sta umrla. Rusko obrambno ministrstvo je potrdilo nesrečo in smrt posadke. Artur Parfenčikov, vodja republike, je potrdil informacije in dodal, da so reševalne službe že na poti na območje nesreče.

Finski predsednik Stubb je izjavil, da je Moskva 'zamudila priložnost' za organizacijo srečanja med Putinom in Trumpom na Madžarskem. Svetovalec ruskega voditelja za zunanjo politiko, Jurij Ušakov, je potrdil, da je bilo srečanje med Trumpom in Putinom, ki naj bi se odvilo v Budimpešti, odloženo na zahtevo ameriške strani. Ruski zunanji minister Lavrov je dodal, da je Trump odločitev sprejel po prejemu poročil 'iz zakulisja'.

Alexander Stubb, novi finski predsednik, slovi po svojem političnem talentu in dobrih golfskih sposobnostih. Posebej izstopa njegov tesen odnos z Donaldom Trumpom. Kot vodilni glas v Evropi, Stubb igra ključno vlogo tudi pri odnosih z Rusijo.

Pomočnik ruskega predsednika, Jurij Ušakov, je izjavil, da se stiki glede priprave morebitnega srečanja med predsednikom Rusije, Vladimirjem Putinom, in ameriškim predsednikom, Donaldom Trumpom, nadaljujejo. Ušakov je tudi komentiral možnost srečanja v Budimpešti.

Finska je deportirala ruskega vojaka, nekdanjega pripadnika zasebne vojaške družbe Wagner, ki je junija nezakonito prestopil mejo in vstopil v državo. Moški je finskim oblastem dejal, da "beži pred vojno". Predstavljal se je kot Wagnerjev borec in objavljal videoposnetke, v katerih kritizira rusko vojaško vodstvo.

Kremlj se je odzval na izjave finskega predsednika Alexandra Stubba o morebitni obnovitvi dialoga med Rusijo in Evropo. Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov je izrazil strinjanje, da bo do dialoga med Rusijo in Evropo prej ali slej prišlo, vendar je poudaril, da je zaenkrat preuranjeno sklepati o odnosih med Rusijo in EU na podlagi ene same izjave. Kljub temu je Peskov dejal, da je Stubbovo stališče nenavadno glede na njegovo preteklo "jastrebovsko-militaristično" držo.

Pomočnik ruskega predsednika Jurij Ušakov je izjavil, da Vladimir Putin ni prejel sporočil od Donalda Trumpa preko Kasima-Žomarta Tokajeva, ki je bil prejšnji teden v ZDA. Prav tako je dejal, da nobena stran ni zavrnila dogovorov, doseženih med Putinom in Trumpom v Anchorageu, ki ostajajo glavna tema stikov med Rusijo in ZDA.

Finski predsednik Alexander Stubb je izjavil, da bo Evropa prej ali slej morala začeti neposredne pogovore z Rusijo. Stubb je mnenje izrazil za Politico.

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je kritizirala britanski časopis The Telegraph zaradi objave članka o finskem ostrostrelcu Simu Häyhäju, ki je med zimsko vojno ubil več sto sovjetskih vojakov. Zaharova je članek označila za rusofobnega in dejala, da Zahod poveličuje ljudi, ki so ubijali Ruse, ker naj ne bi imeli drugih junakov. Poudarila je, da britanski mediji preoblikujejo zgodovino in prikazujejo 'morilca Rusov' kot junaka druge svetovne vojne, čeprav je Häyhä sodeloval le v sovjetsko-finski vojni.

Guvernerka Južne Dakote, Kristi Noem, je podpisala sporazum z Kanado in Finsko o krepitvi obrambe na Arktiki. Pakt, imenovan 'ICE Pact', vključuje gradnjo dodatnih 11 ledolomilcev za ZDA in Kanado, s ciljem nasprotovati naraščajoči grožnji Kitajske v tem območju in okrepiti kolektivno obrambo.

Finska obmejna straža je sporočila, da so iz države izgnali ruskega vojaka, ki je junija pri Kiteeu prestopil mejo iz Rusije na Finsko. Moški, ki je imel vojaško preteklost, je bil po prihodu na Finsko prijet.

Finski poslanci so ostro obsodili mirovni načrt Združenih držav Amerike za Bližnji vzhod, češ da bi njegovo sprejetje pomenilo nagrajevanje nezakonitih dejanj. Poudarili so, da takšen načrt ne prispeva k pravični in trajni rešitvi konflikta med Izraelom in Palestino.

Finska se bo po poročanju Purra HSlle verjetno znašla pod nadzorom Evropske unije. Razlogi za to odločitev niso podrobneje specificirani v podanem povzetku.